Simona Korenčan, dr. med.: ”Vsak bi moral znati ukrepati v kritičnih situacijah.”

Simona Korenčan, dr. med., je avtorica spletnega tečaja Najsrčekbije, dostopnega tudi na Instagram profilu SkrbenStars.si. Namenjen je vsem, ki želijo poznati prvo pomoč in temeljne postopke oživljanja dojenčkov in otrok. Seznanite se, kako ukrepati, če pride do vročinskih krčev ali alergijske reakcije ob piku žuželke, ko se otroku zatakne košček hrane ali igračka v sapniku. Naučite se, kako pomagati, ko se otrok opeče, poškoduje, zaužije nekaj strupenega ali zboli.

Simona Korenčan je zdravnica in mama. Dve leti je specializirala pediatrijo in dežurala na oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, kjer je zdravila najbolj poškodovane in kritično bolne otroke. Sedaj je zaposlena na Očesni kliniki, delo z otroki pa še vedno ostaja njena strast. Odkar je postala mama, pa ima vedno več idej, kako pomagati drugim mamam, da bodo ob vzgajanju otrok samozavestne, srečne in predvsem razmišljale  s svojo glavo. V prostem času rada objavlja zanimive članke na  svojem Instagram profilu

Vabimo vas k branju ekskluzivnega intervjuja s Simono Korenčan, dr. med., avtorico spletnega tečaja Najsrčekbije.

Kako ste se odločili za projekt Najsrčekbije? Kdaj je bil zasnovan in kaj je bil vaš motiv zanj?

Za sodelovanje pri projektu Najsrčekbije sem se odločila v 4. letniku medicine. Začeli smo s tečaji oživljanja in prve pomoči za vzgojitelje in vzgojiteljice v vrtcih ter učitelje in učiteljice v osnovnih šolah, saj smo menili, da je vsaj za njih nujno potrebno, da obvladajo prvo pomoč in temeljne postopke oživljanja. Otroci se namreč med igro hitro kam udarijo, zaradi njihove radovednosti pa pogosto vnašajo predmete v usta, zaradi česar lahko hitro pride do vdiha tujka v dihalne poti.

Za projekt Najsrčekbije sem se odločila tudi zato, ker menim, da bi vsak moral znati ukrepati v kritičnih situacijah. Najbrž si vsakdo izmed nas želi, če bila njegova mama ali oče življenjsko ogrožena (na primer bi se zgrudila na tla sredi Prešernovega trga), da ljudje ne bi pogledali stran ali ne pristopili zaradi tega, ker nimajo osnovnega znanja oživljanja. Ravno zaradi pomanjkanja znanja in osveščanja se ljudje bojijo pristopiti k poškodovancu, čeprav lahko takrat v resnici rešijo življenje in v prvih minutah bistveno izboljšajo preživetje poškodovanca.

Na žalost pa se s prvo pomočjo in oživljanjem srečamo le v avtošoli. Takrat je mlademu človeku cilj, da čim prej opravi ta tečaj in da gre lahko na vožnjo, ne pa da se izobražuje o življenjsko ogrožujočih situacijah.

Ste bila kdaj priča nesreči ob zadušitvi ali oživljanju otroka?

Seveda. Na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo smo imeli na žalost kar nekaj oživljanj otrok. V zasebnem življenju pa sem do sedaj trikrat prišla v situacijo, ko je bilo treba odraslega človeka oživljati. Lahko vam povem, da v nobenem primeru nihče ni vedel, kako pristopiti in je tudi zaradi tega vladala vsesplošna panika.

Kaj je cilj vašega projekta? Koga želite osveščati in s kakšno številko ali procentih bi  bili zadovoljni v smislu, da so starši v dovoljšnji meri pripravljeni na neljube dogodke?

Cilj našega projekta je, da starše izobrazimo in jim s tem vlijemo samozavest, da bodo znali ukrepati, ko se je življenje njihovega ali tujega otroka ogroženo. Težko bi govorila o procentih ali številkah. Ne obstajajo starši, ki jim znanje prve pomoči ali oživljanja ne bi prišlo prav. Konec koncev ne le zaradi lastnih otrok, temveč tudi svojcev, tujih otrok in odraslih.

Razpolagate s kakšno statistiko, koliko nesreč otrok se zgodi v Sloveniji letno, takšnih, kjer je potrebno oživljanje?

Statistika za število nesreč otrok, kjer bi bilo potrebno oživljanje otroka izven bolnišnice, za Slovenijo še ni bila narejena. Prav tako nismo zasledili tovrstne statistike za otroke v tujini.

Potreba po znanju oživljanja je velika, tudi, če je ne opredelimo s številkami. Večina srčnih zastojev, na primer pri odraslih se zgodi izven bolnišnice. 69,5 odstotka srčnih zastojev se zgodi doma, 18,8 odstotka v javnosti, 11,7 odstotka v domovih za ostarele. Zaradi tega je večinoma laik prvi, ki nudi pomoč poškodovanemu. Če človeku nudimo pomoč takoj na licu mesta, mu podvojimo ali celo potrojimo možnosti za preživetje.

Kakšni so vse scenariji oživljanja (utopitev, zadušitev, alergija, udarec v glavo itd.)? Se načini oživljanja in prve pomoči razlikujejo glede na vzrok nesreče?

Scenariji oživljanja so raznoliki, tako kot je raznoliko in razgibano otrokovo življenje. Pri katerikoli aktivnosti se mu lahko zgodi nesreča.

Pri temeljnih postopkih oživljanja pa se poslužujemo algoritma, ki nam olajša delo, da v kritični situaciji ne izgubljamo časa z določevanjem vzroka ogroženosti življenja.

Koliko smo slovenski starši ozaveščeni in vešči oživljanja?

Starši, ki so se udeležili naših delavnic, pri vsaj tri četrtini primerov niso znali pristopiti k poškodovanemu ali nezavestnemu otroku, zato mu tudi niso znali nuditi prve pomoči ali ga oživljati. To jim ne smemo zameriti, saj se na žalost nikjer ne srečamo s tovrstnimi scenariji in zato nanje nismo pripravljeni.

Kako pa je s tem znanjem v tujini, katera država najbolj vlaga v znanje prve pomoči? 

Amerika in Škotska. Pa tudi Anglija je s šolskim letom 2020 vpeljala izobraževanje o oživljanju v srednje šole.

Lahko opišete sistematičo ključne postopke prve pomoči?

Ključni algoritem oživljanja je SSS (Safety, Stimulation, Shout) plus ABC (Airway, Breathing, Circulation).

To v praksi pomeni, da poskrbimo za varnost ponesrečenca in sebe, ga ogovorimo, na glas zakličemo na pomoč. Nato sprostimo dihalno pot in preverimo, če otrok diha. Če ne diha, damo 5 začetnih vpihov (otrokom in utopljencem), nato oživljamo in dajemo umetne vpihe. Zunanjo masažo srca in umetno dihanje izvajamo v razmerju 30:2 1 minuto, nato pokličemo 112.

Pri prvi pomoči nam zelo prav pride tudi Heimlichov prijem.

Kaj je točno vaš produkt trenutno (on line tečaj) in kje ga starši najdemo? Koliko časa traja in česa nas nauči?

Naš tečaj Naj srček bije, dostopen tudi na Instagram profilu SkrbenStars.si, je tečaj oživljanja otrok in prve pomoči. V njem je strnjeno in preprosto razloženo to, kar starši in stari starši ponavadi sprašujejo. ”Kaj naj naredim, če se mojemu otroku zaleti? Kako se oživlja otroka? Kako naj ukrepam, če se utopi?”

Tečaj je dolg približno eno uro in 30 minut, vendar ga lahko kadarkoli prekinete in naslednji dan nadaljujete, kjer ste ostali. Tečaj ostane odklenjen, da ga lahko uporabniki kadarkoli ponovno pogledajo. Menim, da smo naredili nekaj res dobrega za vse starše in da bodo lahko mirni, ker bodo vedeli, da lahko svojemu otroku pomagajo v primeru, da se ponesreči.

Več Simoninih nasvetov in zanimivosti o tečaju dobite na https://www.instagram.com/skrbenstars.si/.

Vsem staršem pa omogočajo tudi 10-odstotni popust, ki ga lahko izkoristite do 5. januarja 2021 s kodo MINICITY10.